Pa dajte bit brihtni, zgornji odgovori! Trapasti ste, da vas je prav težko gledat! Neki Miles pa "vauuu" komentarji??? A dajte ga no srat! Miles je samo steroidna verzija Matjažkota, papirnati, učbeniški, kanclerijski odgovori in povprečna, nad pisalno mizo zbrozgana šablonska pamet!
Pa kakšni psihiatri, kakšna Poliklinika, kakšne krizne intervencije, ja a ste čist zblaznel v svoji mediokritetni pameti al kaj??! En študent ima tremo pred izpiti, vi pa o krizni intervenciji, bože mili, jao!!!
Fant prišel s srednje šole na faks in naenkrat spoznal, da je bila njegova srednješolska ekscelenca navaden fejk, zdaj bi pa rad moment, ko morajo maske pasti, zakrinkal v neke psihične težave in tesnobo! To je čisto navaden beg od problema! In vi ga pošiljate na "krizno intervenco", bohvasnimarad!
To, kar se z njim dogaja, se rado dogaja študentom na faksih, potem ko pridejo ven iz svojih ujčkanih srednjih šol! In veste kaj? Ne samo na ljubljanskih fakultetah, ampak povsod po svetu!!! Popolnoma enakim problemom sem bil sam priča na neangleško govorečem, neevropskem faksu, potem veste, kako tipično je to "klicanje na pomoč"!
Krizna intervencija, my ass! Bolj butaste ideje pa še ne!
Fant naj se najprej vpraša, ali je faks res zanj. Saj mu ni treba vedeti do pike natančno, kako bo nekoč v prihodnosti fural kariero, ampak če globoko v sebi ve, da bo faks samo še ena plast njegove nafejkane zunanje maske, potem naj ga pusti in gre delat kaj, kjer se bo bolje počutil! Če si s faksom naloži še eno fejk masko za občinstvo, bo samo poglobil svojo agonijo t.i. Ahilovega sindroma (zavest, da nismo kompetentni in da kompetenco fejkamo za občinstvo, ki potem povratno pritiska na nas, da še bolj forsiramo svojo masko kompetentnosti).
Če pa mu je faks kolikor toliko všeč, naj se pa nauči učiti! In ne samo to: problem faksov je, da je na predavanjih veliko "name-droppinga", torej opletanja z velikimi imeni (Chimsky rekel to, Heidegger rekel ono, Saussure se navezuje na Welleka, Jakobson na Lotmana in blablabla), in to sveže študente lahko zelo vrže iz tira, ker nimajo pojma, kam kaj sodi! Ja, sori, hani, bo treba knjigo od Saussura vzet v roke in jo PREBRAT! Pa od Chomskega pa od Heideggra pa od ... itd., ne pa iz nekih wikipedij malo popraskat neko fast-food znanje in se delat pametnega! Seveda, jasno, da se študentariji zvrti v glavi, ker kar naenkrat ne morejo z danes na jutri dobit petke, a ne! Je treba knjigo v roke in jo PREBRAT in ne fejkat, da si jo prebral, zato ker si prebral nek povzetek ali zapisek! Seveda, to vzame čas in napor, ker je marsikaj nerazumljivega. Ampak! Saj si na faksu! Če česa ne veš, pot pod noge in profesorja ali tutorja vprašat! Imajo govorilne ure temu namenjene! Ne pa na "krizno intervenco", jebemti sunce!
Krizno intervenco, ph! Take budalosti pa še ne!
Pa kakšni psihiatri, kakšna Poliklinika, kakšne krizne intervencije, ja a ste čist zblaznel v svoji mediokritetni pameti al kaj??! En študent ima tremo pred izpiti, vi pa o krizni intervenciji, bože mili, jao!!!
Fant prišel s srednje šole na faks in naenkrat spoznal, da je bila njegova srednješolska ekscelenca navaden fejk, zdaj bi pa rad moment, ko morajo maske pasti, zakrinkal v neke psihične težave in tesnobo! To je čisto navaden beg od problema! In vi ga pošiljate na "krizno intervenco", bohvasnimarad!
To, kar se z njim dogaja, se rado dogaja študentom na faksih, potem ko pridejo ven iz svojih ujčkanih srednjih šol! In veste kaj? Ne samo na ljubljanskih fakultetah, ampak povsod po svetu!!! Popolnoma enakim problemom sem bil sam priča na neangleško govorečem, neevropskem faksu, potem veste, kako tipično je to "klicanje na pomoč"!
Krizna intervencija, my ass! Bolj butaste ideje pa še ne!
Fant naj se najprej vpraša, ali je faks res zanj. Saj mu ni treba vedeti do pike natančno, kako bo nekoč v prihodnosti fural kariero, ampak če globoko v sebi ve, da bo faks samo še ena plast njegove nafejkane zunanje maske, potem naj ga pusti in gre delat kaj, kjer se bo bolje počutil! Če si s faksom naloži še eno fejk masko za občinstvo, bo samo poglobil svojo agonijo t.i. Ahilovega sindroma (zavest, da nismo kompetentni in da kompetenco fejkamo za občinstvo, ki potem povratno pritiska na nas, da še bolj forsiramo svojo masko kompetentnosti).
Če pa mu je faks kolikor toliko všeč, naj se pa nauči učiti! In ne samo to: problem faksov je, da je na predavanjih veliko "name-droppinga", torej opletanja z velikimi imeni (Chimsky rekel to, Heidegger rekel ono, Saussure se navezuje na Welleka, Jakobson na Lotmana in blablabla), in to sveže študente lahko zelo vrže iz tira, ker nimajo pojma, kam kaj sodi! Ja, sori, hani, bo treba knjigo od Saussura vzet v roke in jo PREBRAT! Pa od Chomskega pa od Heideggra pa od ... itd., ne pa iz nekih wikipedij malo popraskat neko fast-food znanje in se delat pametnega! Seveda, jasno, da se študentariji zvrti v glavi, ker kar naenkrat ne morejo z danes na jutri dobit petke, a ne! Je treba knjigo v roke in jo PREBRAT in ne fejkat, da si jo prebral, zato ker si prebral nek povzetek ali zapisek! Seveda, to vzame čas in napor, ker je marsikaj nerazumljivega. Ampak! Saj si na faksu! Če česa ne veš, pot pod noge in profesorja ali tutorja vprašat! Imajo govorilne ure temu namenjene! Ne pa na "krizno intervenco", jebemti sunce!
Krizno intervenco, ph! Take budalosti pa še ne!