Starševski čvek • Re: Storu sem tole

A veš ko malo zadihaš, poskočiš in stopiš, kar bos na zemljo in se zazreš v nebo pa si rečeš pa poj dem en krog lahkih nog. In že greš in vidiš.
Vidiš trobentice, ki izstopajo po travnikih, kar vse rumeno je in od sonca se vse blešči. Samo ti dviguješ prah pod nogami, zato stopiš na obrobje travnika in glej. Slišiš potoček in ne samo to. Tvojo najljubšo melodijo dneva in kar skočiš not s škorenjci in ne, naj ne bodo pisani, naj se živalce ne razbežijo in naj bo kaj od dneva in poj deš naprej. Glej to gozdno pot in lističe, kar šumi pod nogami, kar z rokami jih vržeš v zrak in si del življenja med preletavanjem sončnih žarkov skozi prodirajo v vseh barvah sijaja in trenutek postane večnost in zraven se zasučeš in zavrtiš, da še vetrc naredi svoje v božanju in če se uzreš v zrak je tam zvok ptic, ki so mogočne in dajo vedeti, da si opažen in stopiš korak naprej in srečaš gozdne živali kako ne bežijo in opazujejo vsak gib in v tej smeri sledita srednji del in zaključek lepega dne.

Model dej povej a ti kaj rata ulovit na te fore