vaše mnenje je napisal/a: ↑Imam jo rad in upal sem in še vedno upam, da bova nekako rešila te nesporazume. Upal sem, da se bo privadila, da je sin del mojega življenja in da je moj dom tudi njegov dom.
Obljubi, da se bo spremenila in sprejela mojega otroka, teden dni zdrži, potem je pa spet vse po starem. Ne more iz svoje kože. Sina ne prenese.
Ne razume, da sem zakonsko obvezen skrbeti zanj, kar si tudi želim.
Ne razume, da tako kot ona pogreša svojo hčer, tudi jaz svojega sina. Ne razume, da tako kot želi ona svojemu otroku najboljše, želim tudi jaz svojemu. Ne razume ali pa noče razumeti. Ne vem.
Kadar je sin pri meni jaz kuham in pospravljam, z njim nima nobenega dela in ne pričakujem nič drugega kot to, da sprejme, da je pri meni, ne da me večkrat čez dan sprašuje kdaj ga bom peljal k mami.
Pa kako imaš lahko kaj takega? Ali misliš, da jo ima samo ona. Pa bodi vsaj d od dedca, ne pa šleva, ki jo vrti vsaka capajdra, ki ti jo da za povohat.